Fredov program Urnik vadbe Vaditelji Razno
     
  Pomen vadbe  
  Plavalni pripomočki  
  Pogosta vprašanja  
     
     
     
     
     



 

     
  POMEN VADBE

POMEN ZGODNJEGA ZAČETKA PLAVANJA

Plavanje sodi med gibanja, ki jih ne pridobimo z drugimi vsakodnevnimi gibalnimi izkušnjami, kot so: hoja, tek, lazenje, plazenje… Premikanja v vodi se čovek nauči relativno hitro; proces učenja pravilne tehnike, ki omogoča, da se premikamo v vodi dlje časa, pa je sorazmerno dolg. Zato je treba z učenjem plavanja začeti dovolj zgodaj, vendar šele takrat, ko je otrokov organizem optimalno razvit za obvladovanje zahtevanih gibov. Za osvojitev nekega motoričnega giba ali sklopa gibov je potrebno veliko število ponavljanj (v izjemnih primerih tudi do osem tisoč) (Tušak, 1994). Ko je gibanje osvojeno, je praviloma tudi avtomatizirano, zato je pozabljanje majhno, kar pomeni, da je znanje plavanja razmeroma trajno.

Smiselno je dojenčka “učiti plavati”, da spozna kot novo okolje vodo, s katero se lahko igra, jo pretaka, se z njo umiva, jo pije, se poliva, v njej lebdi in učiva. Zgodnji začetek "plavanja" je pomemben za celoten bio–psiho-socialen razvoj dojenčka.

Če mu omogočimo gibanje v vodi preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi (kasneje so podobni prsnemu udarcu).V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo s »plavanjem«, se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej izmenično. Otroke bo potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami, vendar so sposobni učenja šele po tretjem letu starosti.

Redna in sistematična vadba v vodi zagotavlja razvojni skok v primerjavi z vrstniki, ki ne hodijo na plavanje.

Vpliv plavanja na telesni razvoj:


- na dihanje


Pritisk vode skrbi za močneši izdih. Dojenček je prisiljen proti temu pritisku močneje vdihniti. S tem se krepi dihalno mišičje, v prvem letu diafragmalno mišičje, kasneje pa medrebrno mišičje. Otroci, mlajši od šest mesecev, imajo včasih hitro frekvenco dihanja, ker diafragmalno mišičje še ni zadosti razvito. Zaradi hitre frekvence dihanja naj bi starši v prvih urah plavanja otroka večkrat dvignili iz vode, da bi omogočili mirnejše dihanje. Zaradi okrepljenega dihanja prihaja do povečanja števila pljučnih alveol. S tem se za skoraj 20% poveča vitalna kapaciteta. Večja kapaciteta vpliva na mirnejše dihanje.


- na srčno-žilni sistem


Vodni pritisk pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem. Pritisk deluje na dele telesa, ki so potopljeni v vodo in prek kože na vene. Pod vplivom pritiska priteka približno 20% več krvi v desni del srca in prek pljuč v levi del srca. S tem se poveča in krepi srčno mišičje. Redna vadba dojenčkov v vodi znižuje frekvenco srca in zviša njegovo zmogljivost. Otrok se po naporu hitreje opomore in kaže povečano vzdržljivost. Pomembna je redna vadba, ki omogoča krepitev srčno-žilnega sistema. Raziskave kažejo, da je temperatura vode med 32�C  in 33�C dober dražljaj za otrokovo aktivnost.


- na skelet


Na razvoj skeleta vpliva otrokovo intenzivno gibanje v vodi. Kot posledica tega gibanja pride do intenzivne rasti kosti in dobrega oblikovanja kolžnega sklepa. Prej se začne hrbtenica otroka spreminjati iz okrogle v dvojno S obliko, za razliko od otroka, ki ne hodi na vadbo.


- na mišičje


Gibanje v vodi pripelje do enakomernega oblikovanja celotnega skeletnega mišičja. Ortopedi vidijo v tem osnovo za zdrav razvoj otrok brez slabe drže. V prsnem položaju v vodi se krepi hrbtno mišičje in mišičje ramenskega obroča ter ostalo.


- na termoregulacijo


Razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode (med 32 – 37�C) je zadosten dražljaj za izboljšanje termoregulacije in odpornosti telesa, ne da bi otroku to škodovalo. Ob redni vadbi se izboljša: reakcija otrokove kože na hladno, sposobnost termoregulacije, okrepi se imunski sistem.


                                                                                                           Besedilo: dr. Dorica Šajber

 
     

 

 

 
  © Plavalna zveza Slovenije, 2008 | I: ALPO ART